Med smejanjem se napne 15 obraznih mišic, med zehanjem pa kar 43!
Mišice požiralnika pomagajo z ritmičnim krčenjem pomikati hrano proti želodcu, tudi če stojimo na glavi.
Žile, ki vodijo kri stran od srca, se imenujejo arterije. Žile, ki vodijo kri k srcu, pa vene.
Možgani so na otip gladki in občutljivi kot maslo, zato potrebujejo zaščito – našo lobanjo.
Očesne mišice so ene izmed bolj aktivnih mišic. Ves čas, ko gledamo, so v pogonu.
Zobje so trdnejši od kosti.
Človeški možgani tehtajo približno 1,4 kilograma, od tega je večina vode.
Vsaka dlačna korenina vsebuje majhno mišico naježevalko, ki se napne, ko nas je strah ali pa nas zebe. Tako nastane »kurja polt«.
Neprebavljena hrana v debelem črevesu ostane 6-20 ur.
Nekateri deli telesa niso prekrvljeni, na primer nohti, lasje, roženica očesa, zobna sklenina, hrustanec.
Če ti zaspi roka, to pomeni, da imaš utesnjen oziroma stisnjen živec.
Mišice izgledajo rdeče barve, ker so zelo dobro prekrvljene.
Roka je najbolj gibljiv del telesa.
Vsako sekundo lahko en sam nevron v naših možganih odpošlje do 1000 signalov, ki švigajo od nevrona do nevrona s hitrostjo do 400 km/uro.
Človek lahko brez hrane zdrži tudi 40 dni, brez vode pa le 6 dni.
Telo ni zmožno shranjevati kisika, zato moramo dihati neprestano, ves čas.
Srce nima oblike srca, kot ga narišemo, ampak ima obliko sploščene krogle.
Možgani in drugi deli živčnega sistema delujejo na elektriko, ki pa je nizkih vrednosti. Električna napetost možganskih signalov je manjša od desetine napetosti, kot jo ima navadna baterijska svetilka.
Tudi če narediš stojo, bo urin še vedno tekel v smeri od levice proti mehurju.
Srce zarodka začne biti nekje 18.-24. dan po oploditvi.
Človek in konj imata enako število kosti.
Vsak nevron se lahko poveže z vsaj 1000 drugimi nevroni, zato je v možganih enega človeka vsaj 100 bilijonov povezav.